Balalalalaliiiiiii

"Hey Mister, where are you going? Want a massage? Transport? Where are you from?"

No, neki tazga sva zadnje dni dozivljala med najinim pohajkovanjem po Baliju, Lomboku in Gili Islands. Kar malce nadlezno ja. Na koncu bi se clovek najraje kar zadrl na vse naj te ze enkrat pustijo pri miru!

Ja, najin blogec pa je medtem sameval. Niti ni bilo kaksnih internet spotov, ce pa ze so bili malce drazji...itak sva pa raje uzivala :)

Zdajle samo na hitro eno kratko obnovo, kaj vec pa cez dva dni, ko bova spet v civilizaciji :) Torej zadnja epizoda se je koncala v Ubudu, odkoder sva jo naslednji dan mahnila, v stilu (beri: najeti driver, kar mimogrede niti ni tako velik strosek in najbolsa varianta za potovanje naokoli po Baliju), proti jezeru Bratan in tam naokoli. Super dan, poln zivih dogodiviscin sva koncala v Lovini. Gre za plazo na severu Balija, ki naj bi bila idealna za medene tedne...hahahaha...tko vsaj pravijo domacini in Lonely Planet...a naju plaza s crnim peskom, bori nabor aktivnosti, visoke cene, tecni domacini in presenetljiva revscina, ki jo je moc odkriti za razkosnimi hoteli, niso kaj prevec impresoniarali. Naslednji dan sva se zato podala proti Amlapuri, kar je bil spet svojevrsten podvig, saj sva se na poti do tja morala skregati z nestetimi vozniki bemotov (beri: javni minibus) in na koncu ugotovila, da nama sploh ni treba do Amlapure (kot pravi Lonely), da bi prispela v objem rizevih polj Tirta Gange, temvec bi samo prej sla dol. No, kakorkoli ze, voznja naju je se vedno prisla cenej kot ce bi vzela kaksen agencijski shuttle bus, le za zivce ne vem koliko sva jih pokurla :) Vsekakor je bilo vredno, saj je kljub vaski majhnosti, Tirta Ganga zares lepotica. Tudi s prenociscem sva imela sreco, saj sva uspela dobiti enega izmed bungalovckov prav sredi rizeviih polj...mmmm... Od tam pa je sledil se en podvig "na lastno pest", in sicer misija Gili Islands, rajski otocki blizu Lomboka. Ponovno po mucni voznji z javnim trajektom, bemotih in stevilnih zapletih in zivncih vojnah s koruptiranimi Lomboncaani, sva pristala na Gili Air, kasneje pa se na Gili Meno. Oba otocka bi lahko nasli v slovarju pod besedo rajsko...pa tudi otocani so veliko bolj prijazni kot Lomboncani. V teh 3 tedneh sva si tako uspela ogledati tudi tekmo Slovenija:Amerika, in sicer verjetno z edinima dvema Americanoma in dvema (nama) Slovencema na celem Gili Air :))) Tako da je bilo zares zabavno. Na Gili Meno sva med snorklanjem uspela srecat nekaj zelvic...koralni greben naju je malce razocaral...vecinoma je vse mrtvo...a tukaj so krivi tudi sami domacini, ki mimogrede brezbrizno mecejo smeti vsepovsod, najbolj zastrasujoce je bilo npr. divje odlagalisce sodov bencina kaksnih 10m stran od obale....res zalostno...tko da mogoce bova cez neki let se srecna, da sva uspela vidt otocke, ker s takim odnosom jih kmalu ne bo vec.

In kje sva zdaj...jah, nazaj v stinky (smrdeci) Kuti...hahahaha...nekako vedno pristanes tukaj :)) No, jutri zvecer imava let v Kuala Lumpur, k sestrici Nini, tako da ni slo drugace kot pa da se en dan prezivotariva na Kuti...bova se vsaj se malo posoncila in si nabrala pocen robe za nazaj :P

Ok, tkolele malo za okus :) ker veva kako ste naju ze pogresali :) socne podrobnosti pa sledijo...

xoxo,

MuNeYAsia team, live from Bali :))